POD zvezk str, pa še plonkiči pol

e to je to...lepši zvezk nism meu cajta...dobite pa do 9 še plonkiče gor

gendale ^^

ej plonkič bom dau kmal gor....ni mi uspel use še prepisat

Ekonomija:
-Je veda,ki nas uči,kako z dobrinami,ki jih imamo na razpolago zadovoljimo čim več potreb

Podjetništvo je dejavnost,kjer z izdelkom ali storitvijo zadovoljimo potrebe kupca,pokrijemo stroške in ustvarimo dobiček

Dobrine so proste(zrak,veter,sončna svetloba in toplota,meteorne padavine(dež,sneg)..)in proste vode, ki niso lastniško razmejene
Vse druge dobrine so ekonomske,prepoznamo jih po tem, da jih moramo plačati,pri proizvodnji jih vračunamo v stroške.

Dobro je, da proizvajamo več dobrin(vsaj 2) v ugodnem razmerju.
P: hrana in stroji

Ravna črta kaže,da z določenim številom delavcev proizvedemo bodisi več hrane in manj strojev ali obratno. Če obe dobrini proizvajamo v ugodnem razmerju, se proizvodnja bistveno poveča. Največja je v točki, kjer je kriva črta najbolj izbočena.

Preden začnemo proizvajati moramo odgovoriti na 4 vprašanja:
-kaj
-kako
-koliko PROIZVAJATI
-za koga

Na 1 vprašanje odgovarja trg, na 2 odgovarja stroka,na zadnje 2 vprašanji pa naročnik, ki plača:

Zakon padajočih donosov nas uči,da z povečanjem samo enega proizvodnega dejavnika donos upada,če ga želimo sorazmerno povečati moramo povečati vsaj 2 dejavnika.

P:En kmet na 1 Ha(hektaru),pridela 4 tone hrane. Na isti Ha dodamo še drugega kmeta,oba skupaj pridelata 5,5 t, ko pride še 3, vsi trije skupaj pridelajo 6 t. 1 kmet po novem na tem Ha pridela samo 2 t. Denar upada ker povečujemo samo en dejavnik-število kmetov. Če povečujemo 2 dejavnika kmete in hektare, 2 kmeta na 2 hektarjih pridelata 8 ton, 3 na 3 pridelata 12 t,…
Podobno je v z vozniki kamionov.

ZAKON MEJNE KORISTNOSTI je pomemben za gospodarno obnašanje družin, kot največjega končnega potrošnika. Pove nam da za vsako nadaljno enoto dobrine zadovoljimo potrebo v manjši meri.
P: Zaporedoma pojemo 5 velikih linških keksov od katerih vsak stane 1€. Ko pojemo 1 zadovoljimo potrebo za vrednost štiri. Takoj za tem pojemo 2 in zadovoljimo potrebo za vrednost treh, neizkoriščenih ostane 25 centov. Za tem pojemo 3, zadovoljenost potrebe je 2, neizkoriščenih ostane 50 cenotv. Pri 4 keksu je zadovoljenost potrebe 1, neizkoriščenih ostane 75 centov. Za 5 keks pa je vseeno, če ga nebi pojedli, ker je zadovoljenost potrebe 0 in neizkoriščen ostane 1€

Graf

Bolje bi bilo, da pojemo samo 2 keksa, za neizkoriščen denar od zadnjih treh/50 centov od 3,75 cenotv od 4 in 1 € od zadnjega, kar znese 2€ in 25 centov pa bi pili sok.

Tudi skupna zadovoljenost potrebe s številom keksov upada,kar kaže spodnji graf(kle ne)

Graf

Kadar imamo na razpolago določeno količino denarja in želimo z njo zadovoljiti čim več potreb, moramo za vsako dobrino odšteti ceno, ki je sorazmerna zadovoljeni potrebi. Država z davčno politiko vzame bogati družini škatlo keksov in jo preusmeri k revni družini z veliko otroki kjer so vsi keksi 100% izkoriščeni(socialni transfer)

Graf

DELO,TRG

Delo je trošenje psihofizične in druge energije pri ustvarjanju nove vrednosti. V vsakem proizvodu se odraža dvoje del: KONKRETNO(natančno določeno) name pove kaj kdo dela in kaj proizvod je(čevljar dela čevelj). Zaradi tega dela ima čevelj uporabno vrednost(ga lahko obujemo) in menjalno vrednost( na trgu ga zamenjamo za denar)
Količina iztrošene energije v čevlju je ABSTRAKTNO DELO(delo ki si ga predstavljamo) čevlju daje vrednost. Cena je vrednost in menjalna vrednost izražena v denarju. Menjalna vrednost se spreminja glede na povpraševanje. Proizvajalec lahko ceno sam določi, vendar ni verjetno da bo obveljala, ker na trgu deluje zakon vrednosti, ki prizna povprečne stroške zato morajo vsi prodajati po priznani ceni.
P: Trije proizvajalci drv za kurjavo nastopijo vsak s svojo ceno za kubični meter.
A-jih ponuja po 80 €
B-70 €
C -60€
Zakon vrednosti prizna 70€ povprečnih stroškov za kubični meter. Ker morajo vsi prodajati po tej ceni ima A pri kubičnem metru 10€ izgube,B pokrije stroške,C pa ima 10€ dobička.
Tako zakon vrednosti izloča drage in slabe proizvajalce in nagrajuje dobre.
Promet energijo in opremo seli oz. usmerja k tistim, ki so cenejši in uspešnejši.

ZAKON PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA

Določajo ga vsi kupci in prodajalci, ki se srečajo na trgu. Trg je prostor in področje, kjer poteka blagovna menjava. Blago je vsak proizvod namenjen menjavi na trgu. Pri velikem povpraševanju in majhni ponudbi so kupci za malo blaga pripravljeni odšteti veliko denarja.
Trg namreč daje tistim, ki dajo več. Ko se ponujena količina blaga na trgu povečuje so kupci zavedno manj denarja pripravljeni kupiti vedno večje količine blaga.
To nam ponazarja krivulja povpraševanja

Graf

Ponudniki se obnašajo obratno:
Za malo denarja ponujajo malo blaga, za vedno več denarja pa vedno več blaga.
Na presečišču obeh krivulj dobimo ravnotežno ceno/RC),ki nam pove,da so KUPCI za to ceno pripravljeni kupiti enako količino blaga kot jo ponujajo ponudniki za to ceno.

Pšenica
Situacija Cena(kg) Povpraševanje(+) Ponudba(+)
A 20 centov 1000 1500 Pritisk na ceno
B RC 15 centov 1250 1250
C 10 centov 1500 1000 Ni pritiska


PROŽNOST POVPRAŠEVANJA
Nam pove kako se kupci odzivajo na spremembo cene pri različnem blagu. Dohodek na trgu je zmnožek prodane količine in prodajne cene.
P:Prodamo 4kg kostanja po 3E za kg

Graf

Kadar ceno znižamo prodamo več in obratno. Koficient prožnosti je razmerje med spremembo prodane količine in spremembo.

KP=POVEČANJE PRODANE KOLIČINE % / ZMANJŠANJE PRODAJNE CENE %
KP(koificient prožnosti)

A) Usklajeno povpraševanje
DOHa=DOHb KP=1

Graf

B)Prožno povpraševanje
DOHb>DOHa KP>1

Graf (3x500>(1x1000)

Velja za tehnično blago.
Zgodovinska primera sta tomos avtomatik in mali mestni avtomobil. Ceno nekoliko spustimo in bistveno več prodamo.

C) Neprožno povpraševanje
To ceno zvišamo in prodamo manj, mora biti povečanje cene tolikšno,da imamo kljub manjši prodaji večji dohodek

Graf












DOLOČANJE TOČKE NAJVEČJEGA DOHODKA

Mnenje,da ustvarimo največji dohodek pri najvišji ceni je napačno,ker ne bomo nič prodali in dohodka nebo.
Največji dohodek ustvarimo z dostopno ceno in sorazmerno veliko prodano količino.

Baloni-Zajci KP=POV.PROD.KOLIČINE% / ZMANJŠ.PROD.CENE %

Št. Prodanih kosov Prodajna cena Dohodek(prod. Cena x prod. Količina) Prirastek dohodka Koeficient prožnosti
0 2,2€ 0€ 0€ /
1 2€ 2€ 2€ KP>1
2 1,8€ 3,6€ 1,6€ KP>1
3 1,6€ 4,8€ 1,2€ KP>1
4 1,4€ 5, 6€ 0,80€ KP>1
5 1,2€ 6€ 0,4€ KP = 1
6 1€ 6€ 0€ KP=1

Napihamo brez izgube(balon 20 centov,pihanje 80 centov) napihamo 6+5+4+3+2+1=21 balonov, z dobičkom pihamo 15 balonov.

Točko največjega dohodka določamo s 3 metodami:
-z zmnožkom prodajne cene in prodajne količine,tam kjer je največji ta zmnožek(5x1,2=6)
-s prirastkom dohodka(razliko med starim in novim dohodkom),ki je pri največjem dohodkom enak 0
-s koeficientom prožnosti,ki je pri največjem dohodku enak 1

DOHODEK IN POTROŠNJA,INVESTICIJE

Dohodek je enak potrošnji, kar je nekomu dohodek je drugemu potrošnja in obratno. V vseh državah dohodek ni enak potrošnji: tam kjer je potrošnja večja od dohodka imajo primankljaj v zunanji trgovinski bilanci-uvoz je večji od izvoza,kjer je dohodek večji od potrošnje imajo presežek v zunanje trgovinski bilanci-izvoz je večji od uvoza
Pri večji zaposlenosti sta dohodek in potrošnja večja, pri manjši pa manjša.

Graf

Pri vseh družinah dohodek ni enak potrošnji.Pri revnih družinah je potrošnja večja od dohodka.V točki ravnovesja so družine,kjer je dohodek enak potrošnji pri bogatih družinah je dohodek večji od potrošnje,te družine lahko varčujejo.
Te družine že lahko varčujejo

Graf

Graf



Najdražja družinska potreba je hrana,sledita obleka in stanovanje,revnejše družine ne živijo v svojih stanovanjih. Vsi zaposljeni zaenkrat še dobijo nadomestilo za prevoz.Za izobraževanje že vsem družinam primnkuje denarja,zato je izobraževanje javno in ga plačujemo iz proračuna.

MULTIPLIKATOR

Kadar vlagamo se dohodek poveča za večkratno vsoto vloženega denarja.
P:Gradimo leseno garažo za 1000€ in 2/3 ali 666,6€ potrošijo z nakup motornih žag in omogočijo dohodek tej tovarni. Tovarna motornih žag potroši 2/3 ali 444,4€ za nakup plastike. Tovarna plastike plača 2/3 dohodka(297€) za električno energijo,tako da imamo v kratkem času že skoraj 2400€ dohodka.Ko je verige konec,se dohodek poveča za 3000€ kar lahko dokažemo z naslednjo enačbo.
Enačba::: M=1 ulomljeno 1-2/3 x1000€
Pri čemer je:
-Veliki M multiprikator ali množitelj:število, ki nam pove za kolikorat se poveča dohodek v primerjavi z vloženim denarjem. Predstavlja repšitev ulomka in je v našem primeru 3. Rezultat enačbe zato znaša 3000€.
-2/3 V IMENOVALCU je delež dohodka,ki gre v nadalnjo potrošnjo. Čim večji je ta delež,večkrat se bo povečal dohodek in obratno.
-1000 je 1000€ vloženega denarja

Če kupujemo tuje blago,se veriga dohodka in potrošnje nadaljuje v tujini,zato morajo tudi tujci kupovati naše blago-zunanje trgovinska menjava mora biti uravnoteženja